RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA PUSTI GRAD

Vsi poznamo besedo »pust« v več pomenih. No, 21. januarja 2020 ni bil  Pusti grad prav nič »pust«, saj je imel družbo. Blizu 50 upokojencev – pohodnikov ga je obiskalo.                                                    

Prvič po novem letu smo se zbrali. Če gre za druščino stari prijateljev, je pavza v trenutku pozabljena. Srečanje je bilo veselo, prisrčno. 

                                                                                                               

Naš pohod smo začeli pri avtobusni postaji v Radovljici. Najprej do Fuksove brvi (prvotno imenovana tudi Predtrška brv), potem pa po Naravoslovni učni poti na plato Zgornje Lipnice in po polju do Pustega gradu. Tura je vsem dobro znana in prav nič naporna. Le jutranji mraz je bil v senci še malo ostrejši. Brv se je pod našo četo kar občutno zibala, a nismo dvomili, da je zgrajena za še večjo težo. Kmalu smo prišli na travnik, kjer nas je pozdravilo sonce. Dan je bil res lep. Da pa smo se počutili kot v raju, so poskrbeli naši slavljenci, ki so nas nekajkrat založili z dobrotami iz nahrbtnikov. Vsega je bilo na pretek, za dušo in telo, kot se temu reče...                                                                                                    
                                                                              

Dragi naši: Meta, Nežka, Borut in Zdravko, najlepša hvala vam za vse. Za naprej pa zdravja in še mnogo pohodov!                                                                        
                                                                                  

Pusti grad ni bil daleč. Današnji ostanki razvalin imajo dolgo zgodovino. Grad je bil prvič omenjen v 13. St., upravljali pa so ga vitezi Waldenberški, skozi stoletja pa še mnogi drugi. V 16. st. je pogorel. Nikoli ga niso obnovili, je pa vedno buril pisateljsko domišljijo. Josip Lavtižar je napisal zgodovinsko povest Pusti grad, Polona Škrinjar pa igro z enakim naslovom.



Čakal nas je še spust do Lancovega, kjer smo se ustavili pri Rozmanu. Tam se je naše druženje nadaljevalo ob izdatni malici. Mize so bile bogato obložene, najbolj od vsega pa so dišale   slastne pice, pravkar pečene v domači krušni peči. Pocrkljali so nas tudi z vožnjo proti domu. Lepa hvala za vse! Upamo, da nam je namenjeno še dolgo sodelovanje.



Tako, prva letošnja tura je bila spodbudna, saj nam je bil podarjen pravljičen dan. Kmalu nasvidenje!

Besedilo: Helena Madon
Fotografije: Boris Madon

uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Torek, 4 Februar 2020 13:31

◄ nazaj arhiv vseh novic ►

na vrh strani

gostovanje spletnih strani
gCMS v2.01 - ©2007-2022 G-Server d.o.o., Vse pravice pridržane - obiskov strani : 27319247