RSS novice in obvestila DU Žirovnica
POHOD NA KOJCO
Do izhodišča za Kojco, kamor smo se namenili v torek, 16. maja, je debeli dve uri vožnje. A ni bilo dolgčas, saj je pravljično jutro brez oblačka ponujalo prelepe razglede na kraje in gore, mimo katerih smo se vozili.
Obudili smo spomin na Franceta Bevka, pravzaprav pisatelja našega otroštva. Doma je bil v vasi Zakojca pod goro , ki je bila tokrat naš cilj. Kdo se ne spominja Pastircev, Pestrne pa Tatiča…? Večkrat je omenjal strmine, kjer »se lahko grizeš v lastna kolena«. Da to drži, smo se prepričali vsi, ki smo lezli na Kojco.
V vasi Bukovo se nam je pridružila naša vodička, gospa Darinka. Skupaj smo se zapeljali do Zakojce – izhodišča za našo turo. Pot, ki je potekala skozi gozd, nas je pripeljala na manjši preval, zavila levo in se začela strmo vzpenjati,…Višje pa je strmina popustila, prišli smo na travnata pobočja, potem pa kar hitro dosegli vrh Kojce. Malicali smo, obdani z nam manj znanimi gorami. Gospa Darinka nam je razložila, kaj vse gledamo ( od Porezna na V, preko Črne prsti na S, do Matajurja na Z in naprej proti J, Korada, Sveta gora, skoraj do morja…)
Vračali smo se delno po drugi poti in kar kmalu so se na turistični kmetiji »Pr Flandru« skuhali žlikrofi pa tudi ričet za nekatere. Vse je teknilo, še posebej pa tisto, kar sta nam pripravila naša slavljenca. Pravzaprav imamo srečo, toliko nas je, da se vedno najde kdo, ki ima praznik. Tokrat sta nas razveselila Mari in Ferdo. Iskreno čestitamo in se zahvaljujemo obema za vse!
Nekateri smo si ogledali lepo urejeno Bevkovo domačijo, ki je blizu Flandrovih. Razstavljena so številna dela, tudi prevodi, fotografije, članki…skratka bogato pisateljevo življenje. Tudi oprema je zanimiva, prav tako orodje. Kmetovanje na tako strmem svetu je zahtevalo veliko iznajdljivosti. Gorenjci bi se tam najbrž težko navadili služiti vsakdanji kruh.
Besedilo: Helena Madon
Fotografije: Ferdo Kikelj, Boris Madon
uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Nedelja, 11 Junij 2017 08:27