RSS novice in obvestila DU Žirovnica

PREDAVANJE O ZDRAVILNIH RASTLINAH

Povzetek vsebine predavanja

Društvo upokojencev Žirovnica je v okviru Kulturne sekcije, v dvorani Gostišča Osvald, 18.6.2013, organiziralo predavanje.  

Vsebina dobro obiskanega predavanja je bila namenjena zdravilnim rastlinam, ki s svojimi zdravilnimi učinkovinami lahko lajšajo ali zdravijo marsikatero zdravstveno težavo. Klub temu, da živimo v času, ko človek v imenu tehničnega napredka uničuje naravo z onesnaževanjem zraka, pitne vode in tal – iz katerih pridobivamo hrano, pa se vedno bolj tudi zavedamo, kakšna zdravilna moč se skriva v naravi -  predvsem v zdravilnih rastlinah, s katerimi   nam narava  vrača dobro za slabo.

V glasbenem uvodu se nam je tokrat predstavil Aljaž Borič, ki je za popestritev predavanja zaigral dve skladbi na kitaro.






V svojem predavanju O zdravilnih rastlinah pa je ga. Tjaša Prevodnik, mag. farm. spec., razložila:

  • ·         zakaj imajo rastline zdravilno            delovanje
  • ·         kdaj se uporabljajo   v ljudski in        uradni medicini
  • ·         kako jih nabiramo, sušimo in              shranjujemo in
  • ·         kakšne pripravke izdelujemo iz          njih

 

Rastline imajo zdravilno delovanje, ker vsebujejo učinkovine, ki lajšajo različne težave. Te učinkovine pa tudi njej sami omogočajo preživetje v naravi. V težjih pogojih rasti, rastlina tvori več zdravilnih učinkovin.  Rastline, ki jih naberemo v hribih imajo močnejši učinek kot tiste, ki rastejo v nižini.

V zdravilne namene lahko uporabljamo:

·         celo rastlino ali pa

·         njene posamezne dele:

o   nadzemni del rastline – zel ( pelin, preslica, vrbovec, regrat, …)

o   cvet (arnika, ognjič,bezeg, lipa, kamilica, …)

o   list (meta, melisa, artičoka, breza, žajbelj, kopriva, …)

o   korenino ( baldrijan, slez, jeglič,…)

o   plod ( janež, koprc, kumina, pegasti badelj, …)

Zdravilne rastline imajo različne skupine učinkovin, med katere sodijo tudi:

• čreslovine ( borovnice, skorja hrasta, …) pomagajo tvoriti zaščitni sloj na sluznici, ki pomirja vnetje

• grenčine ( pelin, tavžent roža, tegrat, artičoka, … )

• povečajo izločanje želodčnega soka in žolča in s tem pomagajo pri slabi prebavi in spodbujajo apetit

• sluzi ( trpotec, slez, lan, …) prekrijejo razdraženo sluznico v ustih in prebavilih. Rastline, ki vsebujejo sluzi, so občutljive na toploto. Zato jih namakamo v hladni vodi in jih malo segrejemo pred pitjem.

• eterična olja ( poprova meta, sivka, nizek bor, čajevec, …) učinkujejo na dihala, prebavila, živčevje.

V dolgoletni ljudski medicini so po izkušnjah z uporabo in po videzu rastline sklepali na njene zdravilne učinke.

 

V uradni medicini pa so zdravilne učinke potrjevali s pomočjo raziskav v laboratoriju, na živalih in človeku. Nekatere raziskave so pokazale, da ima posamezna rastlina manj zdravilnega učinka kot ji pripisuje ljudska medicina ( korenina jegliča).

ZDRAVILNE RASTLINE uporabljamo  pri samozdravljenju  blažjih zdravstvenih težav dihal, prebavil, sečil, psihičnih težav, kožnih težav, … Dosledno je potrebno upoštevati navodilo za varno in učinkovito uporabo:

·                  odmerke

·                  trajanje uporabe

·                  opozorila

Uporabljamo lahko:

  • Rastlinsko zdravilo, ki smo ga kupili v lekarni in ima priloženo navodilo za varno uporabo.
  • Doma izdelano rastlinsko zdravilo. Potrebne informacije o rastlini in njeni pravilni uporabi lahko dobimo v strokovnih knjigah, v lekarni. Informacije z interneta pa so včasih  vprašljive.
  • Pri nekaterih obolenjih pa se je najprej potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom glede uporabe.

NEŽELENI UČINKI ZDRAVILNIH RASTLIN - NARAVNO NI ZMERAJ TUDI VARNO!

·       Blagi neželeni učinki so lahko:

o   alergija

o   blage prebavne težave

·       Pri nekaterih rastlinah je lahko škodljiva dolgotrajna uporaba. Da preprečimo toksičen učinek, po določeni kuri naredimo premor uporabe.

·       Poznati moramo tudi medsebojno delovanje zdravil:

o   Šentjanževka s pospešeno presnovo zmanjša učinek zdravil.

o   Sok grenivke pa presnovo upočasni in s tem poveča učinek zdravil.

Iz zdravilnih rastlin, ki jih  kupimo, nabiramo ali gojimo na vrtu, lahko  izdelujemo čaje, sirupe, tinkture, mazila, olja. Za učinkovito delovanje so pomembne vse faze izdelovanja. Pomembno je, kako rastline nabiramo, sušimo, kakšen je  postopek izdelave, način hranjenja in pravilna  uporaba pripravka.

Da pri nabiranju ne pride do zamenjav z strupenimi rastlinami, moramo rastlino dobro poznati. V nasprotnem primeru lahko zamenjamo čemaž s šmarnico , rumeni svišč z belo čmeriko in korenino zdravilne špajke in bele čmerike.

ZDRAVILNE RASTLINE NABIRAMO v čistem okolju. Nabiramo jih tako, da ne uničujemo življenjskega območja rastline – ne izropamo rastišča, da po nepotrebnem ne poškodujemo cele rastline in ne pretiravamo s količino. Naj bodo čim bolj čiste.  NE NABIRAMO  v zaščitenih naravnih območjih ogroženih in zaščitenih rastlin.

Nabrane rastline damo v košaro, v vrečko iz blaga ali papirja – da je na suhem, zračnem prostoru.

 PRI NABIRANJU UPOŠTEVAMO:

o   letni ritem rastlin:  spomladi mlade liste, vršičke; poleti pa zeli. Cvetove na začetku cvetenja, med cvetenjem pa razvite liste.  V jeseni nabiramo korenine, semea, plodove.

o   dnevni ritem rastline: zgodaj zjutraj nabiramo korenine. Dopoldan do 13. ure je čas za nabiranje zeli, listov, cvetov in semen. Od 17. ure naprej ne nabiramo ničesar.

o      upoštevamo tudi vreme – naj ne bo ne prevroče 8 rastlina se brani z izhlapevanjem eteričnih olj), presuho ali pa prevlažno ( dež iz rastline izpira učinkovine)

SUŠENJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Rastlino po nabiranju damo čim prej sušiti, ker z venenjem izgublja učinkovine. Z odvzemom vode sušenje upočasni proces razgradnje učinkovin. Pri sušenju naj bo temperatura nižja od 40 stopinj. Liste odstranimo s stebla, korenine pa operemo in razrežemo. Ko sušimo zel, preverimo, da je suho tudi steblo. Dobro posušena rastlina ob drobljenju zašumi in razen izjem ( poprova meta) ohrani barvo.

Sušimo lahko na zraku, na prepihu in v senci – v košari, na prepustni podlagi, napeti na lesenem okviru ali pa zeli v šopkih na vrvici. Cvetovi, listi, zeli se sušijo en teden, korenine se sušijo dva do tri tedne. Sušilnik skrajša čas sušenja.
 


 

SHRANJEVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Da rastlina ohrani čim več učinkovin, jo drobimo neposredno pred uporabo. Nežnejši deli rastline so bolj občutljivi na svetlobo, toploto, vlago. Za shranjevanje uporabljamo vrečke iz pergamina, celofana, aluminija -  da aromatične rastline ne izgubijo eteričnega olja. Pred svetlobo so zaščitene v posodah iz rjavega stekla ali jih shranimo v pločevinasto posodo. Na posodo damo nalepko z imenom rastline in pripišemo datum nabiranja. Hranimo jih na mestu, ki je nedosegljivo otrokom.

PRIPRAVKI IZ ZDRAVILNIH RASTLIN

·       Čaji: vsebujejo snovi, ki so topne v vodi.

·       Alkoholni izvlečki: tinkture se ne kvarijo, imajo pa močnejše delovanje.

·       Sirupi:  so sladkega okusa; sladkor ima vlogo konzervansa.

·   Olja: omogočajo izločanje v olju topnih učinkovin. priporočljiva je uporaba hladno stisnjenih olj.

·       Mazila:  ki jih pripravljamo z oljnimi ali alkoholnimi izvlečki.

·       Sokovi: če niso konzervirani, se hitro pokvarijo.

Po končanem predavanju je ga. Tjaša Prevodnik na nekaj zastavljenih vprašanj odgovorila:

·        da se cvetje cvetočih dreves in grmov nabira, ko se cvetovi pričnejo         odpirati

·        da pri izdelavi sirupa lahko sladkor nadomestimo z medom

·        da se za izdelavo mazil uporablja vosek in vazelin

·        da materino dušico nabiramo čim bolj previdno, da se ne izgubi preveč   učinkovin

·        da se za afte v ustih uporablja žajbelj

·       da platnene vrečke niso primerne za shranjevanje posušenih zdravilnih rastlin

·       da je potrebno opozarjati na škodljivo delovanje lapuha

·       da se ljudje vračamo nazaj k naravi. Za varno uporabo zdravilnih rastlin pa je potrebno upoštevati vsa opozorila. Kadar pa smo v dilemi, lahko dobimo strokoven odgovor pri predavateljici (kontaktno telefonsko številko lahko dobite pri g. Kiklju) ali pa pri zaposlenih v  domači lekarni.

 

 








 













Marja Jalen je za zaključek zrecitirala pesem o rastlinah in se zahvalila Gorenjskim lekarnam in vodji lekarne Žirovnica za sponzorstvo na tem predavanju.


Besedilo:      Zupan Jana
Fotografije: Ferdo Kikelj

  

uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Nedelja, 23 Junij 2013 11:32

◄ nazaj arhiv vseh novic ►

na vrh strani

gostovanje spletnih strani
gCMS v2.01 - ©2007-2022 G-Server d.o.o., Vse pravice pridržane - obiskov strani : 28230730