RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA SV: LOVRENC

Če za koga, lahko za upokojence rečemo, da smo že spoznali, kaj je življenje. Z vseh stran nas je obrusilo. Všeč so mi bile besede o raznolikosti trenutkov, ki sem jih prebrala. Ker je vse res. Nekaj sem jih delila s pohodniki. Kar tako, v droben razmislek. Torej, kaj je življenje? Smeh in veselje, solze in žalost, prizadevanje, muka, razočaranje, pričakovanje, sprejemanje, sprijaznjenje, minevanje...In še marsikaj.

No, kadar gremo na pohod, nam življenje gotovo kaže svetlo stran. 26.marca smo se namenili na Primorsko, na Banjško planoto. V lepe kraje.

Grgarske Ravne, naše izhodišče, so zakladnica spominov na čase 1.svet. vojne

(vodnjak, vodno zajetje, vaška pralnica, kapelica).Vse sta nam obrazložila simpatična Primorka, vodnica Katja, in njen prijatelj Božo. Koliko nedolžnih žrtev, sem pomislila. Ali je danes kaj drugače?

Dobro uro smo potrebovali do Lovrenca. Skalnati vrh navdušuje z razgledom po celotni Banjški planoti, gledali smo Julijske Alpe, Karnijske Alpe, Trnovski gozd, Sveto goro, morje v ozadju. Na Lovrencu je bilo že v rimskem času gradišče.

Čakala nas je še pot na Gomilo, najvišjo vzpetino na Banjški planoti (861 m). Na samem vrhu je spomenik s ploščo v spomin na poveljnika italijanske divizije Achille Papa, ķi je tu umrl l.1917. Od tod drugo ime Quota Papa. Razgled tudi od tu seže do Jadranskega morja.

Skoraj na zaključku krožne poti so se pojavile prve kaplje.

Ni bilo hudega, a vseeno smo si poiskali zavetje. Kar v lokal na železniško postajo smo šli. Tam se niso ustrašili tako velike skupine in tudi niso imeli nič proti dobrotam, ki so jih ponujale naše slavljenke. Janika, Danica, Mica, Mija in Mira.