RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA DOBRAČ

Pustni torek. Z Borisom greva po klancu, ogrnjena v metuljeva krila. Nasmeh deklice, ki čaka šolski avtobus, je prizanesljiv.

Najbrž si misli: tem upokojencem ni pomoči... Nasmejeva se nazaj, a v mojih mislih se že pojavi nekaj priokusa. Mladenka ne ve, da se bo nekoč znašla na zreli strani. Ko bo gledala nazaj, se ji bo zdelo, da je minilo kot blisk. Naj ji čas še dolgo teče počasi...

Avtobus se je napolnil z nasmejanimi pohodniki, nekateri so se tudi odločili, da spremenijo vsakdanjo podobo. Slavljenka Irena je poskrbela, da smo se že zjutraj mastili s krofi. Nihče se ni branil.

Tokrat smo se zapeljali k sosedom. Dobrač, 2166 visok hrib, sodi med najlaže dostopne dvatisočake v Alpah. Ta skrajno vzhodni izrastek Ziljskih Alp se boči med rekama Ziljo na jugu in Dravo na severu.

Pogledi proti Julijcem so izjemni, tako s ceste kot z vrha Dobrača. Sonce je bilo radodarno, zato je bil pohod užitek, kljub snegu, ki se je mlel pod nogami. Saj napor prinese zadovoljstvo.

Tik pod vrhom je 166 m visoki oddajnik avstrijske televizije, v neposredni bližini pa dve cerkvici. Kakšno vero in pogum so poznali naši predniki!

Dobrač ni bil zmeraj prijazen do prebivalcev na svojem vznožju, smo prebrali. Številni podori in plazovi so jih ogrožali v starih časih Razsuto skalovje je spomin na nekdanje zgodbe