RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA PLANINO NAD VRHNIKO

"Ko človek shodi, se mu odpirajo korak za korakom prostrani svetovi, se mu razkrivajo, ga obsipljejo svetla bogastva... "

(Ivan Cankar)

Tole besedilo se zaključi z mislijo o grenkobi, ki jo prinaša življenje, ko je mladost mimo.(slika skupinska)

Mi smo še tukaj, že zdavnaj ne več mladi, pa še vedno odkrivamo svet. Grenkobe pa so na pohodni dan malo pozabljene... Dobro se je včasih spomniti, da imamo dovolj razlogov za hvaležnost. Še najhujša ujma nas je obšla.

Zapeljali smo se proti Cankarjevi Vrhniki do parkirišča pri Štirni. Slabe pol ure smo potrebovali do Starega malna.

Na Planino (733 m) vodi več poti, Boris se je odločil, da bomo šli mimo Lintverna, s katerim je povezana legenda o zmaju.

Gre za naravni spomenik in kraško znamenitost, izvir potoka Bela. Tukaj bruha voda v določenih presledkih, vmes pa izvir delno ali povsem presahne. Ta zdravilna voda nosi zmajevo skrivnost večnega življenja. A zgodi se tudi, da zmaj, ki je tam spodaj, bruhne vodo s tako silo, da ruši vse pred seboj. Tako legenda razlaga nenavaden pojav.

Pot proti Planini se je začela strmo dvigovati. Ponekod so jo opremili s stopnicami, na nekaterih mestih so pohodnikom v pomoč jeklene vrvi. Skratka, zanimiva in prav nič sprehajalna tura!

Ko smo prilezli na cilj, se je megla umaknila in lahko smo uživali razgled na vse strani. Še posebej s stolpa, ki stoji ob koči.

Privoščili smo si vrhniške štruklje in Cankarjevo kavo.

Pot navzdol je bila širša in zelo se mi je, da smo kar kmalu zagledali avtobus. A nismo takoj krenili proti domu.

Stane z Bele je namreč praznoval z nami. Vse najboljše, dragi prijatelj! Hvala ti.