RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA ČRETO

Naneslo je tako, da si pohodniki cel mesec nismo mogli privoščiti ture. O vremenu ne bom izgubljala besed, saj je povedanega in videnega več kot dovolj.

Na ogledni turi k Domu na Čreti me je spravljalo v dvome le podrto drevje, ki je terjalo poleg hoje še precej telovadbe. A brez potrebe. Nihče od pohodnikov se ni pritožil nad terenom. Naša skupina je zgled vztrajnosti in dobre volje. Kondicija pa je tudi primerna.

Peljali smo se v naselje Kokarje, ki leži na desnem bregu reke Drete. Čreta pri Kokarjah, hibovsko naselje samotnih kmetij, je na vrhu grebena, ki povezuje Dobroveljsko planoto z Menino planino in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline.

Razgibana pot nas je vodila skozi gozd, nekajkrat smo prečkali kolovoze, travnike in po dveh urah prišli do romarske Marijine cerkve, ki stoji na razglednem grebenu nad kočo. Čakal nas je le še spust do cilja. Golaž se je prilegel, še bolj pa druženje po dolgem času.

Vračali smo se po drugi poti, proti naselju Vransko. Pot je bila manj "nastlana", a nič krajša. Od kod ime Vransko? Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer je danes Vransko, jezero, ob katerem je živelo veliko vran. Te ptice so dale ime naselju, ki je na tem mestu zraslo po osušitvi jezera. Zato je tudi na trškem grbu upodobljena vrana, stoječa na veji smrekovega debla.