RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA TA LIPO POT

Na prvi junijski turi smo po dolgem času občutili pravo toploto. Saj se je obetal prelep in topel dan, ko smo se zjutraj peljali proti Reziji.  Spremljal nas je Borisov prijatelj Janez Otrin, ki pozna slovenske gore  »od A – Ž«.                                                                                        
Slikovita vožnja je ponujala številne poglede na okoliške gore, Janez je njihova imena »stresal iz rokava«.  Obudili smo še spomin na rezijanske pravljice, pa zapeli… in že smo bili na izhodiščni točki v vasi Solbica. Na vzhodu rezijansko dolino zapira Kanin, na jugu poteka strm greben Muzcev, na severu pa mogočna Žrd. Rezija tvori s sosednjo Tersko dolino in Kaninom lep naravni park dežele Furlanije – Julijske krajine.                                                                                                                                       


Torej, v Solbici smo krenili na krožno »Ta lipo pot«. Še dobro, da nas je dobršni del pohoda spremljala blagodejna senca. Kajti sonce je kar dobro pripekalo. A ne smem nič jamrati, saj smo ga tako dolgo pogrešali. Pa še pot je lepo speljana in ne preveč naporna. Malica na gozdni jasi ob lesenem koritu je bila dobrodošla.                                                     



Sicer pa naj že zdaj povem, da nas je na pohodu od jutra pa do popoldneva razvajal naš slavljenec Tone Koselj. Ta pohodnik je naš vzor oziroma naše upanje, pohodnik, ki nam daje možnost za optimističen pogled v prihodnost. Če mu bomo po vitalnosti količkaj podobni, bomo imeli veliko srečo.
                                                                                                                                   


Hvala Tone, za vse, kar sta nam pripravila z Jelko. Ne morem si kaj, da ne bi omenila Tonetove Jelke, kajti prepričana sem, da je imela pri tej pogostitvi levji delež.                                                   



Dragi Tone, še veliko zdravih let privoščimo iz srca!



V Solbici imajo dva majhna, a zelo privlačna muzeja. Muzej brusačev in Muzej rezijanskih ljudi. Obisk obeh je potekal ob prijaznih dobrodošlicah domačink. Posebno zanimiva je bila gospa, ki je povedala pravljico. Prav pobožala nas je s svojo pripovedjo.
                                                                 


Saj se čas za pravljice ne ozira na leta, ali ne?                                                                                                                        
Nazaj grede je mnoge premagala utrujenost, tudi mene. Sonce, ki ga še nismo vajeni, je naredilo svoje. Tako smo bili kar hitro spet v Sloveniji.

Besedilo: Helena Madon
Fotografije: Boris Madon, Ferdo Kikelj

uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Petek, 7 Junij 2019 21:33

◄ nazaj arhiv vseh novic ►

na vrh strani

gostovanje spletnih strani
gCMS v2.01 - ©2007-2024 G-Server d.o.o., Vse pravice pridržane - obiskov strani : 45177706