RSS novice in obvestila DU Žirovnica
POHOD NA PLANINSKI DOM POD JEŽO
Gospod Lojze, naš tokratni vodič, je v dneh pred našo prvo majsko turo, večkrat poklical Borisa. Muhasto vreme ga je namreč zelo skrbelo, saj si je zelo želel, da bi tura uspela in bi bili pohodniki zadovoljni. Zagotovila sva mu, da so bili žirovniški upokojenci že nekajkrat kos najrazličnejšim vremenskim razmeram; tako dežju kot snegu, burji, blatu itd.
Izkazalo se je da, so bile skrbi odveč. Morda kdo, ki ni bil z nami, ne bo verjel, a res so nas po dolgem času greli sončni žarki. Kaj bi zamudili, če bi turo odpovedali, sem si mislila…
Po ozki cesti, na kateri je naš šofer Jani pogumno premagoval ovinke, smo se zapeljali do Planinskega doma pod Ježo. Nahaja se v zaselku Kuščarji, ob slemenski cesti na kanalskem Kolovratu. Obnovljen dom je bil v preteklosti obmejna stražarnica. Sedaj pa z njim upravlja Planinsko društvo Valentin Stanič iz Kanala ob Soči. Pri tem domu smo pod Lojzetovim vodstvom zastavili krožno pot. Pridružila se nam je tudi ga. Rožica, Lojzetova pomočnica. Najprej smo se povzpeli na 740 m visoko Ježo, potem Na grad (Klabuk ) 1114 m, se spustili do prelaza Solarji na italijanski strani, pa skozi vas Klobučar ( Brieg) do tolmunov mejne reke Idrije oziroma do njenih izvirov. Slikovita pokrajina ponuja številne razglede.
Kolovrat je namreč 7 km dolg gorski greben, po katerem poteka državna meja med Italijo in Slovenijo. Pravzaprav smo nekaj časa hodili po Sloveniji, nekaj časa pa po Italiji. Nekdanja »železna meja« kaže ostanke 1. svetovne vojne. Pohod je g. Lojze še popestril z zanimivosti iz zgodovine, ko smo se ustavili na Kolovratu ob muzeju na prostem.
Ampak ko smo spet zagledali Dom pod Ježo, smo bili veseli, saj je tura trajala debele štiri ure.
Ričet s klobaso je »padel na plodna tla«, kot se temu reče. Čeprav smo se že prej in še potem pošteno sladkali, ker sta Alenka in Ferdo slavila osebne praznike v krogu naše druščine. Obema iskreno čestitamo, želimo vse najboljše in varen korak! Hvala za pogostitev.
Zahvalili smo se tudi ga. Rožici in g. Lojzetu za vso pozornost in se jima oddolžili z darili čebelarstva pod Stolom.
Med vožnjo proti domu nihče ni povedal kakšnega vica v mikrofon, a smo se kljub temu nasmejali. Kar tako! Ker je bil za nami lep dan.
Besedilo: Helena Madon
Fotografije: Boris Madon, Ferdo Kikelj
uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Četrtek, 30 Maj 2019 13:15
