RSS novice in obvestila DU Žirovnica
POHOD NA VRTAŠKO PLANINO
Biti ali ne biti, bi rekel Hamlet. Pri nas pa je bilo pred 12. julijem na dnevnem redu ključno vprašanje: Gremo ali ne gremo? Nameravali smo v Dolomite v Italijo, a vremenska napoved ni obetala nič dobrega. Nazadnje sta se Mato in Boris zmenila, da opravimo turo, ki je tudi v programu, a je bistveno bližja. Torej, zamenjava. Morda pa nam bodo Dolomiti uspeli drugič.
Šli smo na Vrtaško planino – 1462 m/nv nad Mojstrano. Najprej z avtobusom do Peričnika, potem pa navzgor. Od široke poti do lovskih stezic, vse vrste tereni vodijo na Vrtaško. Rdeča nit je strmina, ki pa je včasih prijazno prekinjena s položnim ovinkom, da si človek malo oddahne. Premagati je bilo treba dobrih 700 m višinske razlike. Oblaki so nam tu pa tam dopuščali razgled, z dežnimi kapljami nam je bilo prizaneseno.
Pri pastirski koči na Vrtaški planini je bil trud poplačan. Zadovoljstvo po naporu, občutek, da se še gre… to je v upokojenskih letih dragocenost. In če dosežeš cilj med prijatelji, si doživel dan za lep spomin. Prijazni pastir Stane nam je skuhal dobro kavo, prav prilegla se je.
Vračali smo se po drugi poti. Tako smo zašpilili klobaso pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
Že na Vrtaški in še ob zaključku smo se sladkali z raznovrstnimi dobrotami naših slavljenk. Magda in Olga, pripomogli sta, da so bili napori hitro pozabljeni. Hvala vama! Vse najboljše obema!
Besedilo: Helena Madon
Fotografije:Ferdo Kikelj
uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Sobota, 5 Avgust 2017 11:48