RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA SVETO GORO

Jutra so najboljši del dneva, tako pravim jaz. Ker ponujajo možnosti. Sicer je bilo teh v zadnjem času manj, a še vedno se je včasih navaden dan obarval zanimivo.

Marčevsko jutro, 15., pa je bilo načrtovano. Z avtobusom, po dolgem času, na Primorsko! Slabo sem spala, zato sem bila zjutraj zbegana. A bom kaj pozabila?    Kot včasih, ko smo imeli tremo pred šolskim izletom.

 

Avtobus nasmejanih pohodnikov je pregnal zadrego  in skupaj smo se veselili obiska Svete gore.

Na 681m visoki Skalnici, kjer se dviga najbolj znano romarsko središče na Primorskem, smo nekoč že bili. A tokrat je Boris izbral drugačno pot. Za vodenje je poprosil planinskega prijatelja, g. Lojzeta, ki živi v bližini.

 

Iz naselja Plave smo se odpravili v smeri Paljevega. Dokaj razgledna in razgibana pot nas je najprej pripeljala do Prižnice. Med  vzponom skozi gozd so nas spremljali številni ostanki prve svetovne vojne, ruševine, kaverne, jarki...Ko nam je vodič pripovedoval o tisočih žrtvah, me je spreletelo. Ali se preteklost vrača?

Zaselek Vodice se nahaja  v bližini  spomenika vojnemu generalu. Vodice so eden izmed muzejev na prostem ob POTI MIRU od Alp do Jadrana, ki povezuje dediščino soške fronte ter druge naravne znamenitosti vzdolž nekdanje frontne črte.



Ogledali smo si markanten mavzolej, ki ga dal zgraditi italijanski general Gonzagi. Želel je biti pokopan s svojimi vojaki. A življenje ubira drugačna pota. Ta general je preživel obe vojni, mavzoleja pa niso dokončali.

 

Še kratek spust in dobre pol ure vzpona nas  je čakalo, da  smo dosegli  vrh Svete gore. Poleg bazilike in frančiškanska samostana so na gori še romarski dom, duhovno-izobraževalno središče in Družinski center. G. Lojze nas je varno pripeljal na  cilj. Hvala!



Za  dolgo "romanje" smo bili nagrajeni. Kajti nagovoril nas pater Bogdan, ki kar izžareva  veselje do življenja. Vsaj name je naredil tak vtis. Še mi smo se nalezli njegove energije. Da je po rodu Gorenjec, so povedale domače besede, ki nam jih je namenil. O spominih na dom, o zaupanju, ki ga danes vsi še kako potrebujemo.

 

Sveta gora je poseben kraj, ki marsikoga potolaži, drugega pa se ne dotakne. Ljudje smo različni in prav je tako. Hvala patru Bogdanu za prijazen sprejem in spodbudne besede, ki so prav vsem dobro dele.

Lepo je bilo. Vse: poti, kraji, predvsem pa ljudje.

Besedilo: Helena Madon
Fotografije: Ferdo Kikelj, Boris Madon

 

 

 

uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Petek, 25 Marec 2022 07:56

◄ nazaj arhiv vseh novic ►

na vrh strani

gostovanje spletnih strani
gCMS v2.01 - ©2007-2024 G-Server d.o.o., Vse pravice pridržane - obiskov strani : 38470054