RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA KLOBUK

Druga aprilska tura je bila usmerjena v raziskovanje Zasavja. Letos sem že nekajkrat imela priložnost obiskati kak hrib v popolnoma različnih razmerah. Zato je poskrbela s snegom več kot bogata (letošnja) zima. Torej, ogledna tura je bila v celoti zimska.

A mi je bolj všeč zelenje in pomlad. Tak pomladni dan smo sanjali pohodniki. In ga tudi imeli. Avtor članka V Gorenjskem glasu pravi, da je Klobuk hišni hrib prebivalcev Hrastnika. Torej ima dnevne obiskovalce kot naš Valvazor.



In da strmina, ki pelje na Klobuk, ne da dihati, še piše v omenjenem članku.  Ni se nam zdelo tako hudo, najbrž zato, ker smo prekaljeni pohodniki.

Zapeljali smo se do Hrastnika. S parkirišča v centru smo najprej sledili asfaltni cesti, potem pa zavili navzgor v gozd.
Pot proti Klobuku je lepo varovana in prijazno speljana. Občasno se namreč zravna, tako se človek po premagani strmini lahko malo oddahne. Po slabih dveh urah smo dosegli naš cilj. Na vrhu se nam je odprl lep razgled po Zasavju. Zakaj pravzaprav Klobuk? Mogoče zato, ker je hrib na vrhu res kot klobuk brez krajcev. Citiram iz opisa Klobuka: »Na vrhu je tako ozko, da še harmonike na moreš raztegniti".


Če je le možno, so naši pohodi krožne poti. Tokrat smo se spustili čez smučišče mimo vasi Čeče do Hrastnika.

Postanek na Trojanah je dišal. In tudi naše razpoloženje je dišalo. Po dobri volji. Saj v družbi ni treba veliko besed, ker je smeh nalezljiv. In to šteje, poleg pohoda.