RSS novice in obvestila DU Žirovnica
PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE
Pot kulturne dediščine. To so besede, ki mi obudijo marsikateri spomin. Spomin na neke druge čase. Ko se je rojevala ta zgodba…Od ideje, da bi povezali kulturno zgodovinske spomenike v vaseh pod Stolom, ustvarjalnega nemira ob nastajanju prve knjižice in ne nazadnje do izbire pravih besed za to pot. Mislim, da se je to dogajalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kako se čudno sliši » prejšnjega stoletja«! Po eni strani strašno daleč, po drugi pa …kot bi bilo včeraj.
Čas je res neulovljiv. Trenutka pravkar ni bilo in ga kmalu več ne bo.
A zdaj smo še tu in kot vsako leto smo se žirovniški pohodniki udeležili tradicionalnega pohoda »Po poti kulturne dediščine«. Praznovanje kulturnega praznika se je začelo 8. februarja zjutraj pred Čopovo rojstno hišo. Na ta dan je pohodniška vrsta vedno podaljšana; pridružijo se nam drugi ljubitelji kulture, od leta 2013 pa še prijatelji iz pobratenega društva upokojencev Šalek iz Velenja. Dušo smo si privezali že pri Nežki, ki je poskrbela za dobrodošlico. Hvala, Nežka!
Letos so bila »vremena Kranjcem« naklonjena, bi rekel Prešeren. Ni nas zeblo, ni nas prepihalo, temperatura pravšnja. »Zasneženo Reber bomo tokrat izpustili,«je rekel Boris. Po cesti je šlo kar hitro. A postanki na posameznih točkah so bili temeljiti in zanimivi.
Pri Osvaldu je zbrane pozdravil in počastil naš predsednik g. Zdravko. Vse pohodnike, še posebej pa goste, so ogrele njegove prijazne besede.
»Kaj je boljšega za prihodnost vasi pod Stolom kot mlad človek, poln svežih idej!« sem razmišljala,ko sem v Čebeljem raju poslušala Boštjana, pobudnika svetovnega dneva čebel. V letu 2018 se bo pri nas marsikaj dogajalo. Med z belo čokolado pa me je že na tem pohodu popeljal v pravi čebelji raj.
V šoli smo si ogledali lepo razstavo umetniških del. S kakšnimi talenti so ljudje obdarjeni, se vedno čudim, ko gledam slike ali berem knjige. A nekateri pa smo tukaj zato, da vse to občudujemo, a ne?
Pri Janševem čebelnjaku smo poslušali pogovor o mladostnem iskanju našega čebelarja. O Janševi življenjski poti se bo letos slišalo daleč po svetu. Lahko smo ponosni, ker smo tako blizu..
Pred Finžgarjevo hišo nam je Petra natrosila marsikatero zanimivost. Žlahtna domača beseda, ki ji tako lahkotno teče, človeku poboža dušo. Deklica, ki nam je zapela, je imela angelski glas.
Gospod Mulej je nepogrešljiv vpet v Jalnove zgodbe. Da se ne bi ponavljal, ga je zaskrbelo. Vsako leto pripoveduje prigode iz pisateljevega življenja. »Kar povejte, saj upokojenski spomin večkrat zataji. Torej nam bo vse novo,« sem ga potolažila. In res je bilo zanimivo.
Nazadnje pa v Vrbo. Že od zjutraj nas je grelo že tradicionalno vabilo gospe Jelke Koselj. Njen mož nam je povedal, da nas ob 12. uri pričakuje. In nas je. Z obilico domačih pečenih in tekočih dobrot. Spoštovana gospa, rišete, pišete, pečete in širite svojo dobroto! Vsi bi radi da, bi vam zdravje bolje služilo. Vse dobro vam želimo in hvala za gostoljubje. Naša pohodnica Anka je takole zapisala:
In potem k Prešernu. K njegovi besedi. Dandanes doživljamo izjemen tehnološki napredek. A prepričana sem, da ima živa beseda kljub vsem omrežjem v našem življenju še vedno posebno dragoceno mesto. Saj pravijo, po besedah sodimo, z besedo se branimo, ranimo, tolažimo. V besedi je moč.
Naš pesnik je genij besede. In mi smo bogatejši, ker je naš.
Zapisala: Helena Madon
Fotografije: Ferdo Kikelj
uredil : Ferjan Janez
Datum objave : Četrtek, 1 Marec 2018 17:57
