RSS novice in obvestila DU Žirovnica

POHOD NA KRNIŠKO GLAVICO

Dne 5.9.2017 se nas je skupina(to pot precej okrnjena) 27 pohodnikov z manjšim avtobusom odpeljala skozi Gornjesavsko dolino, Trbiž in Ovčjo vas (italijansko Valbruna) v osrčje zahodnih Julijskih alp z najvišjim vrhom Montaž (Poliški špik, 2753 m), ko vstopimo v zatrep obsežne doline Zajzera, tudi Kugyevo dolino (Val Saisera,1001 m) z namenom osvojiti vrh gore Krniška glavica.

Iz urejenega parkirišča začnemo vzpon po označeni poti (611) v smeri gore Krniška glavica. Zmerno strma pot se začne ob kapelici in se dviga skozi gozd,levo od globoke grape in nas v eni uri pripelje na razgledno jaso, kjer stoji slikovita koča Grego (1389 m). Tam smo imeli krajši postanek, posedeli smo na prijetnem razgledišču, popili tudi kavo in uživali ob pogledu na s soncem obsijanimi okoliškimi vrhovi, ki se dvigajo nad dolino Zajzera. Pogovorili smo se o nadaljevanju poti in se zbrali še za skupinski posnetek. Skupina štirih pohodnic se je odločila, da bo ostala pri koči in tam opravila krajši in lažji krožni pohod do sedla in planine Rudni vrh, do koder privede cesta iz doline Dunje. Skupina ostalih pohodnikov pa smo za vodnjakom ob koči nadaljevali pot navkreber po označeni poti (651) skozi gozd do sedelca in manjšega jezerca do dobro označenega razpotja in mi smo krenili po pobočju levo navzgor po označeni poti (610) proti gori. Pot se vzpne v kratkih serpentinah čez strmo gozdnato pobočje in se izteče na poraščenem (z macesni in ruševjem) pobočju. Pot nadaljujemo mimo številnih ostankov vojaških objektov in višje se steza obrne bolj zahodno in dviguje vzdolž skalnatega grebena proti vrhu razgledne gore-našega cilja- vrhu Krniške glavice. Med potjo(zgruščeno) in bolj strmo, smo imeli več kratkih postankov, da smo potešili žejo in lahko uživali tudi ob pogledu na okoliške vrhove. Sledil je še zadnji vzpon po stezi med rušjem in pečinami do našega cilja – razgledišča s križem - na Krniško glavico., kamor smo prispeli po dobri uri in pol.

Na izrednem razgledišču nas pritegnejo pogledi na okoliške gore in planote (Višarje 1789 m – vrhove in ostenja Kamniti lovec – 2071 m, Mangart- Jalovec v ozadju, Veliki Nabojs 2313m, Viš 2666 m in veličastno severno ostenje Montaža, obsijano s soncem in po vrhu pobeljenim s sveže zapadlim snegom. Lahko smo občudovali skalnato podobo obraza, skrivnostno zamišljen ženski pogled visoko v steni, ki ga je izklesala narava; Jože pa nam je pokazal tudi nekaj plezalnih poti v steni. Zelo poznana je zavarovana plezalna pot Via Amalia. Iz severne strani gore pa na smo lahko uživali nad pogledi na gore Poldašnja špica 2087 m in Dve špici 2046 m in na del Karnijskih alp ter pogledom na dolino Dunje.

Po polurnem postanku(malica, fotografiranje na vrhu, uživanju na soncu) se odločimo za sestop po poti v smeri bivaka Stuparich, po poti(611) jugozahodno, od koder nas razdrta vojaška pot povede mimo vznožja Krniškega turna 2041m na prostrane planote pod severno steno Montaža do priključitve na pot (652) ki vodi do bivaka Stuparich. Mi pa smo že pred tem zavili na pot (611) levo, ki vodi nazaj do koče Grego. Za to pot smo se odločili zaradi varnostnih razlogov, saj naj bi bila pot do koče nekoliko daljša , vendar bolj varna in ne tako strma kot poti 639 ali 616, ki vodita po strmem pobočju direktno v dolino Zajzera. Na žalost tudi ta pot ni bila tako enostavna, kot smo si zamišljali. Pot vodi preko razdrapanih grap – pot večkrat prekinjena, pa tudi nekaj nepredvidenih vzponov in spustov je bilo na tej poti. Zato se nam je že poznala tudi utrujenost in nelagodje. Končno smo vsi srečno prispeli do koče Grego, kjer so nas pričakale naše štiri pohodnice. Po zasluženem pivu in kavi se je tudi vzdušje izboljšalo in pot od koče do avtobusa na parkirišču v Zajzeri je hitro minila.

Med potjo domov smo se za kratek čas ustavili še v vasi Ovčja vas. Kraj z neokrnjeno naravo, izhodišči za gorske podvige in bogastvom rastlinskega ter živalskega sveta v vasico privablja turiste in gornike. V vasi je pisal in deloval tudi uveljavljeni botanik Julius Kugy. Ga. Marija Vičar nam je že prej opisala kratko zgodovino tega kraja in z zanimanjem smo si ogledali tudi tamkajšnje pokopališče, kjer je grob umrlega duhovnika Jurija Prešerna, brata našega pesnika g. Franceta Prešerna, ki jev tem kraju služboval več kot 30 let.Ogledali smo si tudi nekaj hiš v kraju, z navedenimi hišnimi imeni v slovenščini. Na poti proti domu je v Ratečah izstopil naš poznani gornik, alpinist in naš pohodnik Jože Rožič. Za njegovo pomoč in spremstvo na naših pohodih smo mu lahko hvaležni. Mi pa smo se nato odločili še za en postanek. Žeja ni bila še potešena. Gostišče ob cesti pri spomeniku Jakoba Aljaža na Dovjem pa je poznano po dobrem črnem pivu in odločitev za postanek je padla. Med potjo do tja pa smo z navdušenjem pozdravili in ji čestitali (dosegla vrh gore) še našo novo pohodnico go. Zdravko Kikelj. Po kratkem postanku, pogovoru (analiza pohoda) ob pivu smo nadaljevali pot proti domu in se že veselili novih pohodov. Konec dober – vse dobro.