RSS novice in obvestila DU Žirovnica

Od Celovca do Millsttadskega jezera

Na tem izletu smo si želeli podrobneje ogledati Celovec, si malo osvežiti karantansko zgodovino in se po vasicah odpeljati do turističnega Millsttatskega jezera.

Celovec poznamo in ne poznamo, zato nam je bil sprehod po starem mestnem jedru zanimiv. Najprej smo obiskali Deželni dvorec iz 16. stoletja, ki je bil že od samega začetka namenjen političnim, družbenim in kulturnim dogajanjem. Res ogleda vredna je 300 m2 velika centralna dvorana. Na dveh stenah in stropu so freske, ki opozarjajo na pomembne zgodovinske dogodke Koroške kot »Postavitev koroškega vojvode« in »Darovanje Celovca deželni stanovi« , dve steni pa sta obloženi z 665 grbi koroških deželnih plemičev, vitezov, duhovnikov in drugih oseb, ki so imele vpliv na odločanje. Na častnem mestu v dvorani stoji knežji kamen. Sosednja manjša dvorana je namenjena zasedanju deželnega zbora, freski na steni pa prikazujeta geografski položaj Koroške in plebiscit iz leta 1928.

Nato smo se sprehodili do Novega trga, se slikali pri Zmajevem vodnjaku, simbolu mesta, ki ga ima mesto tudi v svojem grbu, in se mimo spomenika postavljenega v čast Marij Tereziji sprehodili do katedrale. Med potjo smo lahko tudi prebrali mesta, s katerimi je Celovec pobraten.

Po krajšem počitku in okrepitvi, ki sta nam vlila novih moči, smo se odpravili dalje, raziskovat zgodovino ustoličevanja karantanskih knezov. Osvežili smo znanja, da je karantanski knez, oblečen v kmečka oblačila, dal najprej svojo prisego v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu, kjer se je moral zaobljubiti, da je pravičen sodnik, da bo skrbel za blagor dežele, da je svobodnega stanu in da spoštuje krščansko vero. Nato se je obred nadaljeval v cerkvi pri Gospe Sveti na Gosposvetskem polju, kjer so ga blagoslovili.

Zadnje dejanje je bilo ustoličenje na vojvodskem prestolu. Prestol ima dve strani. Na prednji strani je sedel vojvoda in delil fevde vazalom, na hrbtni strani pa je in delil fevde goriški grof kot koroški palatinski grof. Seveda smo si cerkev in vojvodski prestol tudi ogledali.

Lep dan nas je kar vabil, da smo uživali v pogledih med vožnjo po koroških vasicah in odločili smo se za postanek ob Osojskem jezeru. Po ogledu cerkve in groba, kjer je pokopan »Mutec Osojski«, je Danica prebrala še pesem o njem, ki jo je napisal Anton Aškerc, nato pa smo si privoščili počitek in uživali v našem domačem kosilu – zaski z vsemi prinesenimi dobrotami.

V nadaljevanju poti so se nam pogledi ustavljali na izredno lepih pogledih na vrhove Karavank in Julijcev, na katere nas je po planinsko opozarjal Janez.

Nazadnje še postanek ob Millsttatskem jezeru, danes najbolj znanem po turizmu. Ime kraja menda izvira iz latinskega izraza za tisoč kipov, ki jih je Domicijan ob smrti svojega sina dal uničiti v jezeru. Domicijan naj bi bil naslednik tretjega krščanskega vojvode Karantanije v 15. stoletju, ki je tudi dal zgraditi še danes ohranjeno cerkev.